Superhrana
Shranjevanje živil
Za vsako vrsto sadja in zelenjave imamo najpogostejši način uporabe, ki je za nas najboljši ali najpriročnejši. Sadje in zelenjavo želimo uživati skozi celo leto, zaradi njihovih dobrodejnih učinkov. Superhrana, ki jo uživamo dnevno, nas polni z energijo tudi takrat, ko ni čas njihovega zorenja. Različne vrste sadja in zelenjave se razlikujejo po času dozorevanja in njihovi obstojnosti. Jagodičasto sadje npr. goji jagode je najmanj obstojno, zato ga je najbolje kar sproti pojesti. Da bi superhrana ohranila čim več hranjivih snovi, jo je potrebno pravilno shranjevati. Različno sadje in zelenjava so si po svoji sestavi različna in se zato tudi različno hitro kvarijo. Vendar se lahko temu uspešno izognemo in živila primerno shranjujemo. Superhrana je živa snov, v kateri poteka prosec zorenja, staranja in kvara.
Tako moramo poznati procese, ki potekajo v sadju in zelenjavi in zato vemo kdaj spremijajo svojo kakovost. Pri vseh živilih, kot je Superhrana in seveda tudi drugih, moramo upoštevati temeljna higijenska načela. Sadje, ki ga shranjujemo, mora biti zdravo in ne sme kazati nikakršnih znakov gnitja, plesnenja ali ostalih škodljivih sprememb. Pomembno je, kako ravnamo s plodom že med obiranjem, ker ne sme biti mehansko poškodovan. Embalaža kamor živilo shranimo mora biti nepoškodovana in čista. Živila vedno shranjujemo na čistih mestih in prostorih, ki so zavarovani pred škodljivimi zunanjimi vplivi. Pri shranjevanju moramo upoštevati tudi tiste dejavnike, ki vplivajo na hitrost pojavljanja nezaželenih sprememb v živilu. Najpogostejše napake, ki jih lahko naredimo je, da živila, izpostavimo neprimerni temperaturi, vlagi ali svetlobi. S pravilnim shranjevanjem ostanejo živila in superhrana odlično ohranjena. Najbolj obstojna živila so žita in žitni izdelki, kot so moka, testenine, riž, kosmiči… Obstojno je tudi olje in kis pa sladkor in med.
Pravilno sušene in shranjene začimbe, čaji, kakav in kava imajo dolg rok trajanja. Vsa našteta živila shranjujemo pri sobni temperaturi, kar je približno 20 stopinj Celzija. Žita in mlevske izdelke, med katere štejemo različne vrste moke, zdroba, testenin, riža in podobno shranjujemo tako, da so zaščitena pred svetlobo. Večje količine teh živil, ki jih bomo uporabljali daljši čas, raje shranjujmo na suhem, temnem in hladnem mestu. Zato so najprimernejše kleti v kateri je 12 stopinj Celzija. V takem prostoru lahko živila ostanejo tudi leto dni. Res pa je, da smo sedaj v času, ko na trgovinskih policah ali kako drugače vse leto najdemo najrazličnejša živila, ki si jih želimo. Tako največkrat ne delamo več dolgotrajnih zalog. Večina mestnih gospodinjstev v svojih stanovanjih nima najboljših pogojev za dolgoročno shranevanje živil. Stanovanja so pretopla in največkrat nimamo primernega prostora za hrambo večjih količin živil. Tako se velikokrat odločimo za zamrznjevanje, s katerim določenim živilom podaljšamo čas uporabnosti in seveda za sprotne nakupe. Za nakup se odločimo preudarno in dnevno ne kupujemo vseh živil. Dober sistem je, da skušamo nakupe organizirati tako, da jih razporedimo v dnevne nakupe, tedenske in mesečne. Dnevno kupujemo torej hitro pokvarljive vrste živil, kot so kruh, mleto meso, sveže mleko in ribe. Tedensko kupujemo mlečne izdelke, svežo zelenjavo, mesne izdelke. Mesečni nakupi pa naj vsebujejo izdelke, ki se ne kvarijo hitro. To so: superhrana, testenine, riž, sladkor, sol, kis, sadni sokovi, moka… S takim načinom bomo ravnali najbolj smotrno. Po nepotrebnem ne bomo kupovali živil, ki jih ne bomo mogli porabiti.